Prevajanje

Dostikrat me znanci pa prijatelji od znancev, včasih tudi prijatelji, vprašajo, če prevajam strokovna besedila. Ne vem, kaj točno ljudje mislijo, da počneš, če si prevajalec, toda očitno ne pomislijo, da prevajamo skoraj izključno strokovna besedila. Pomislite. Bo podjetje plačevalo prevod navadnega sporočila ali pisma, ki ga pošiljajo komu v tujino? Verjetno zato zahtevajo aktivno znanje angleščine ali nemščine za svoje zaposlene. Verjetno bo tako vsako podjetje poskušalo čim več narediti znotraj podjetja, torej po potrebi tudi prevesti kakšno zadevo. Zato mi prevajalci pridemo na vrsto po navadi, ko je zadeva malce bolj zapletena – beri, strokovna. Tako se je zgodilo, da sem bila kak teden nazaj v rimah in otroški slikanici, par mesecev nazaj v poslovnem poročilu za podjetje, še prej v postopkih za kodiranje medicinskih posegov in študiji o preprečevanju zobne gnilobe, ta teden pa v varnem gašenju fotovoltaičnih ali sončnih elektrarn. Mogoče se sprašujete, kako lahko nekdo prevaja vsa ta različna področja, če ni strokovnjak in samo prevajalec. Res je, prevajalci smo samo prevajalci in zagotovo ne poznamo strokovnega področja kot ga pozna strokovnjak. Naša prednost je v tem, da poznamo jezik ter da znamo pravilno prebrati, interpretirati in potem dosledno prenesti pomen besedila v tuj ali slovenski jezik. V veliko pomoč pri prevajanju so nam seveda zbirke slovarjev, spletne strani in pa Google ter ostali brskalniki. Se zgodi, da včasih pomen določenega izraza pri prevajanju iščem tudi preko slike na spletu. Včasih pa zadošča že vpis v slovarsko zbirko ali obisk spletne strani organizacije, podjetja, ipd. Včasih nikakor ne najdem pravega izraza za prevod oziroma ne razumem kaj izraz v izvirniku pomeni, zato niti ne vem kaj iščem. Takrat se obrnem na naročnika prevoda, če pa še tam ni uspeha pa iščem dalje. Tako se je tudi že zgodilo, da sem kontaktirala strokovnjaka iz določenega področja. Med drugim sem poklicala zobozdravnico svojega sina, da sem jo povprašala o določenem zobozdravstvenem postopku. Zobozdravnica mi je z veseljem pomagala in razložila poseg, jaz sem dojela za kaj gre in tako našla tisti pravi izraz, ki sem ga iskala za prevod. Seveda se zgodi, da je določeno besedilo preveč strokovno zame in ga preprosto ne upam prevesti. Vsakič, ko dobim naročilo za prevod, najprej preberem besedilo. V kolikor ne morem reči, da razumem 90 % besedila, besedila ne prevajam. Prevod bi bil slab, mučila bi se, naročnik pa bi z vsem postopkom samo izgubil čas. Dober prevajalec pred začetkom prevajanja oceni, če je sposoben prevesti določeno besedilo oziroma dobro opraviti svoje delo in mu ni pomemben samo denar. Tako ali tako se pri takšnih prevodih po navadi zgodi, da stranka ni zadovoljna s prevodom in tako prevajalec kot stranka izgubita čas in posledično tudi denar.

Ker je Slovenija razmeroma majhno tržišče in slovenščina jezik, ki ga govori relativno malo ljudi, prevajalci v Sloveniji niti nimamo priložnosti, da se popolnoma specializiramo za določeno področje, kot je to recimo mogoče za prevajalca v kombinaciji angleščina – nemščina. Tudi, če bi se recimo želela povsem osredotočiti samo na prevajanje medicinskih besedil, po vsej verjetnosti ne bi vsak dan (ali teden, roko na srce) dobila kaj za prevesti iz tega področja. Nekoliko se seveda “specializiramo” tekom dela in po letih prevajanja nam določena besedila za prevajanje bolj dišijo, določena manj. Vseeno za večino časa drži, da prevajalci “padamo” iz enega strokovnega področja v drugega in se poleg svojega prevajalskega dela naučimo veliko novega. To je tisti del prevajanja, ki mi je najbolj pri srcu. Čeprav je včasih težko preklapljati in se vreči vsak teden v nekaj popolnoma novega in drugačnega, je ravno to tisto, kar naredi moje prevajalsko delo zanimivo. Drugače bi bilo prevajanje precej monotono opravilo tipkanja ob poslušanju dobre glasbe.

Tako je odgovor na zgornje vprašanje da, seveda, prevajam (tudi) strokovna besedila.:)